Standardizacija čistih prostorov

V Združenih državah Amerike se je do konca novembra 2001 za opredelitev zahtev za čiste sobe uporabljal zvezni standard 209E (FED-STD-209E). 29. novembra 2001 so bili ti standardi nadomeščeni z objavo specifikacije ISO 14644-1. Čista soba, ki se uporablja za proizvodnjo ali znanstvene raziskave, je običajno nadzorovano okolje z nizko stopnjo onesnaževal, kot so prah, mikrobi v zraku, aerosolni delci in kemični hlapi. Natančneje, čista soba ima nadzorovano raven onesnaženosti, ki je določena s številom delcev na kubični meter pri določeni velikosti delcev. V tipičnem urbanem okolju zunanji zrak vsebuje 35 milijonov delcev na kubični meter s premerom 0,5 mikrona ali več, kar ustreza čisti sobi ISO 9 na najnižji ravni standarda čistih sob. Čiste sobe so razvrščene glede na čistočo zraka. V ameriškem zveznem standardu 209 (od A do D) se število delcev, enakih ali večjih od 0,5 mm, meri v 1 kubičnem metru zraka in to število se uporablja za razvrščanje čistih sob. To metrično nomenklaturo sprejema tudi najnovejša različica standarda 209E. Kitajska uporablja zvezni standard 209E. Novejši standard je TC 209 Mednarodne organizacije za standardizacijo. Oba standarda razvrščata čiste sobe glede na število delcev v laboratorijskem zraku. Standarda za razvrščanje čistih prostorov FS 209E in ISO 14644-1 zahtevata posebne meritve in izračune števila delcev za razvrščanje stopnje čistoče čistega prostora ali čistega območja. V Združenem kraljestvu se za razvrščanje čistih prostorov uporablja britanski standard 5295. Ta standard bo kmalu nadomeščen z BS EN ISO 14644-1. Čisti prostori so razvrščeni glede na število in velikost delcev, dovoljenih na prostornino zraka. Velike številke, kot sta "razred 100" ali "razred 1000", se nanašajo na FED_STD209E, ki predstavlja število delcev velikosti 0,5 mm ali več, dovoljenih na kubični čevelj zraka.