Standardizacija čiste sobe

V Združenih državah Amerike so do konca novembra 2001 za določanje zahtev za čiste prostore uporabljali zvezni standard 209E (FED-STD-209E). 29. novembra 2001 so bili ti standardi nadomeščeni z objavo specifikacije ISO 14644-1. Običajno je čisti prostor, ki se uporablja za proizvodnjo ali znanstvene raziskave, nadzorovano okolje z nizko vsebnostjo onesnaževalcev, kot so prah, mikrobi v zraku, delci aerosolov in kemični hlapi. Če smo natančni, ima čisti prostor nadzorovano stopnjo onesnaženosti, ki je določena s številom delcev na kubični meter pri določeni velikosti delcev. V tipičnem urbanem okolju zunanji zrak vsebuje 35 milijonov delcev na kubični meter, premera 0,5 mikrona ali več, kar ustreza čisti sobi ISO 9 na najnižji ravni standarda čiste sobe. Čisti prostori so razvrščeni glede na čistost zraka. V ameriškem zveznem standardu 209 (A do D) se število delcev, ki je enako ali večje od 0,5 mm, meri v 1 kubičnem čevlju zraka in to število se uporablja za razvrščanje čistih prostorov. To metrično nomenklaturo sprejema tudi najnovejša različica standarda 209E. Kitajska uporablja zvezni standard 209E. Novejši standard je TC 209 Mednarodne organizacije za standardizacijo. Oba standarda razvrščata čiste prostore glede na število delcev v laboratorijskem zraku. Standarda za razvrščanje čistih prostorov FS 209E in ISO 14644-1 zahtevata posebne meritve števila delcev in izračune za razvrstitev stopnje čistosti čistega prostora ali čistega območja. V Združenem kraljestvu se za razvrščanje čistih prostorov uporablja britanski standard 5295. Ta standard bo kmalu nadomestil BS EN ISO 14644-1. Čisti prostori so razvrščeni glede na dovoljeno število in velikost delcev na prostornino zraka. Velike številke, kot sta "Razred 100" ali "Razred 1000", se nanašajo na FED_STD209E in predstavljajo dovoljeno število delcev velikosti 0,5 mm ali več na kubični čevelj zraka.